Kupec računa ob zapadlosti ni plačal. Za podjetje se hitro pojavi vprašanje, ali poslati še en opomin, vložiti predlog za izvršbo ali ukrepati drugače. Pred začetkom izterjave pa je pomembno preveriti ne le, ali je terjatev utemeljena, temveč tudi, ali jo bo mogoče dokazati, če ji bo dolžnik ugovarjal.
Izvršba na podlagi neplačanega računa
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) fakturo izrecno uvršča med verodostojne listine, na podlagi katerih je mogoče predlagati izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Če dolžnik terjatvi ne ugovarja, je lahko tak postopek učinkovit način izterjave.
Če dolžnik vloži obrazložen ugovor, se lahko o utemeljenosti terjatve odloča v nadaljnjem pravdnem postopku. Takrat postane pomembna celotna dokumentacija poslovnega razmerja – od pogodbe oziroma naročila in ponudbe do dobavnic, zapisnikov, korespondence ter drugih dokazov o dobavi blaga ali opravljeni storitvi.
Kaj je smiselno preveriti še pred vložitvijo izvršbe?
- Ali je terjatev zapadla in v kakšni višini je še odprta
- Ali je dolžnik račun, dobavo ali opravljeno storitev že reklamiral oziroma terjatev prerekal
- Ali imate dokumentacijo, s katero lahko dokažete dogovor in svojo izpolnitev
- Ali obstajajo delna plačila, poboti ali nasprotne terjatve
- Ali je dolžnik plačilno sposoben oziroma ali je nad njim že začet insolvenčni postopek
Ali je pred izvršbo potreben opomin?
Predhodni opomin za plačilo dolga ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo. Če je rok za izpolnitev določen, pride dolžnik v zamudo, če obveznosti v tem roku ne izpolni. Če rok ni določen, je treba upoštevati pravila Obligacijskega zakonika (OZ) o nastanku dolžnikove zamude. V praksi je opomin kljub temu pogosto koristen, saj lahko privede do prostovoljnega plačila ali pokaže razloge, zaradi katerih dolžnik plačilu nasprotuje.
Kaj se zgodi, če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi?
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi še ne pomeni, da terjatev ne obstaja. Lahko pa pomeni, da se bo o njeni utemeljenosti odločalo v pravdnem postopku, v katerem bo moralo podjetje svoj zahtevek ustrezno utemeljiti in dokazati. Zato je smiselno že pred začetkom izvršbe preveriti, ali podjetje razpolaga z dokumentacijo in drugimi dokazi o obstoju in višini terjatve.
Pred začetkom izvršbe je smiselno preveriti tudi možnosti poplačila
Pred začetkom izvršbe je smiselno preveriti razpoložljive podatke o finančnem in premoženjskem stanju dolžnika ter oceniti dejanske možnosti poplačila. Pridobitev sklepa o izvršbi namreč sama po sebi še ne zagotavlja, da bo terjatev tudi dejansko poplačana.
Potrebujete pomoč pri izterjavi terjatve?
Če vaš poslovni partner ne plača zapadle terjatve, lahko pregledam pogodbeno in drugo dokumentacijo, ocenim pravni položaj ter predlagam najprimernejši način nadaljnjega ukrepanja – od izvensodnega poziva do izvršbe oziroma nadaljnjega sodnega postopka.
Dogovorite se za pravni posvetOpomba: Prispevek je splošne informativne narave. Način nadaljnjega ukrepanja je v posameznem primeru odvisen od konkretnega dejanskega stanja, pogodbenega razmerja in razpoložljive dokumentacije.