Dolžnik je ugovarjal sklepu o izvršbi – kaj mora podjetje storiti zdaj?

Podjetje je vložilo predlog za izvršbo, sodišče je izdalo sklep o izvršbi, dolžnik pa je zoper sklep vložil ugovor. To še ne pomeni, da terjatev ni utemeljena, lahko pa pomeni, da bo moral upnik njen obstoj in višino dokazovati v nadaljnjem postopku. Zato je pomembno čim prej preveriti vsebino ugovora ter dokumentacijo in druge dokaze, s katerimi podjetje razpolaga.

Najprej je treba analizirati vsebino ugovora

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti ugovor zoper plačilni del sklepa obrazložen. Dolžnik mora praviloma navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje, in predlagati dokaze. Sodna praksa pa pri presoji obrazloženosti upošteva tudi naravo zatrjevanih dejstev; pri zanikanju obstoja terjatve oziroma zatrjevanju negativnih dejstev dokazov ni vedno mogoče zahtevati.

Za upnika je zato pomembno, da po prejemu ugovora preveri, kaj dolžnik dejansko zatrjuje, ter s katerimi trditvami in dokazi bo lahko v nadaljnjem postopku utemeljil in dokazal svojo terjatev.

Iz izvršbe lahko nastane pravda

Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, nastopijo procesne posledice, ki jih določa 62. člen ZIZ. Predlog za izvršbo se v nadaljnjem pravdnem postopku obravnava kot tožba.

V ospredju zato ni več le račun, temveč celotno poslovno razmerje med strankama. Sodišče lahko glede na okoliščine konkretnega spora presoja, kaj je bilo med strankama dogovorjeno, ali so bile pogodbene obveznosti pravilno izpolnjene, morebitne ugovore glede izpolnitve ter obstoj, višino in zapadlost terjatve.

Dokumentacija, ki jo je smiselno takoj zbrati

• pogodba, naročilnica, ponudba in relevantni splošni pogoji;
• dobavnice, prevzemni zapisniki in druga dokazila o izpolnitvi;
• računi in podatki o delnih plačilih;
• korespondenca o reklamacijah, zamudah, pobotih ali dogovorih;
• dokazi, ki neposredno odgovarjajo na konkretne navedbe iz ugovora.

Ali je po ugovoru smiselno nadaljevati postopek?

Pred nadaljevanjem spora je smiselno oceniti dokazni položaj, višino zahtevka, pričakovane stroške in trajanje postopka ter realne možnosti poplačila. Ugovor dolžnika sam po sebi ne pomeni, da je terjatev neutemeljena. Morebitne šibkosti zahtevka pa je smiselno prepoznati pravočasno, preden z nadaljevanjem postopka nastanejo dodatni stroški.