Prejeli ste odpoved pogodbe o zaposlitvi – kaj storiti?

Prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko za delavca pomeni negotovost glede nadaljnje zaposlitve, dohodka in pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec pa lahko pogodbo o zaposlitvi zakonito odpove le ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.

Če obstajajo pomisleki glede zakonitosti odpovedi, je pomembno pravočasno ukrepanje, saj zakon za uveljavljanje sodnega varstva določa kratek rok.

Preverite razlog za odpoved

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlikuje med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec lahko pogodbo redno odpove iz zakonsko določenih razlogov, med drugim iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga. Izredna odpoved je dopustna le ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev.

Za presojo zakonitosti odpovedi ni pomemben le razlog, ki ga je navedel delodajalec, temveč tudi, ali je ta dejansko podan in ali je bil postopek odpovedi pravilno izveden.

ZDR-1 za posamezne skupine delavcev, med drugim delavce pred upokojitvijo, invalide, starše in delavce, odsotne zaradi bolezni, določa posebno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Obseg in pogoji tega varstva se razlikujejo glede na posamezno skupino in razlog odpovedi.

Koliko časa imate za izpodbijanje odpovedi?

Če menite, da je odpoved nezakonita, lahko zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 mora delavec tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi praviloma vložiti v 30 dneh od njene vročitve. Zakon za posamezne primere določa tudi drugačen začetek teka tega roka.

Gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda lahko povzroči izgubo možnosti sodnega izpodbijanja odpovedi.

Zato je pomembno, da po prejemu odpovedi čim prej preverite njeno zakonitost. Morebitna pogajanja z delodajalcem sama po sebi ne zadržijo teka roka za sodno varstvo.

Katere pravice vam pripadajo ob odpovedi?

Ob prejemu odpovedi je treba preveriti tudi pravice, povezane s prenehanjem delovnega razmerja, zlasti odpovedni rok, morebitno pravico do odpravnine, izplačilo zapadlih prejemkov in pravice v zvezi z neizrabljenim letnim dopustom.

Te pravice niso enake pri vseh vrstah odpovedi, temveč so odvisne od odpovednega razloga, trajanja zaposlitve in drugih okoliščin.

Posebna previdnost je potrebna, kadar delodajalec ob odpovedi ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Po 91. členu ZDR-1 lahko sprejem ali zavrnitev ponudbe vpliva na pravico do odpravnine. Pomembno je zlasti, ali gre za ponudbo ustrezne zaposlitve za nedoločen čas.

Pred sprejemom ali zavrnitvijo ponudbe je zato smiselno preveriti pogoje nove zaposlitve in pravne posledice odločitve.

Kaj storiti po prenehanju delovnega razmerja?

Po prenehanju delovnega razmerja je pomembno pravočasno urediti prijavo v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in preveriti pogoje za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost.

Po 119. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) se je za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila praviloma treba v 30 dneh po prenehanju zavarovanja prijaviti pri Zavodu in vložiti zahtevo za priznanje pravice.

Če je zahteva vložena po izteku tega roka, se skupno trajanje prejemanja nadomestila praviloma skrajša v skladu z zakonom. ZUTD določa tudi posebne primere glede teka roka.

Upravičenost do nadomestila je odvisna od razloga prenehanja delovnega razmerja, dopolnjene zavarovalne dobe in drugih zakonskih pogojev.

Zakaj je pomemben pravočasen pravni pregled odpovedi?

Pravna presoja odpovedi omogoča preveritev obstoja odpovednega razloga, pravilnosti izvedenega postopka ter pravic, ki delavcu pripadajo ob prenehanju delovnega razmerja.

Pri tem je treba upoštevati vsebino odpovedi, pogodbo o zaposlitvi, morebitna predhodna opozorila, ponudbo nove zaposlitve in drugo relevantno dokumentacijo.

Zaradi 30-dnevnega roka za sodno varstvo je pomembno, da se zakonitost odpovedi preveri čim prej po njeni vročitvi.