Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi – kaj morate vedeti pred podpisom?

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ima lahko pomembne posledice za pravice delavca, zlasti glede odpravnine in denarnega nadomestila za brezposelnost. Zato je pred podpisom sporazuma pomembno preveriti njegovo vsebino in pravne posledice.

Kaj pomeni sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi?

Pri sporazumnem prenehanju se delavec in delodajalec dogovorita o datumu, s katerim prenehata pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje pri delodajalcu. Za takšno prenehanje ni potreben zakonsko določen odpovedni razlog.

Po 81. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora biti sporazum sklenjen v pisni obliki, sicer je neveljaven.

Sporazum mora temeljiti na svobodni in resnični volji obeh pogodbenih strank.

Ali delavcu ob sporazumnem prenehanju pripada odpravnina?

Ob sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi delavec praviloma nima pravice do zakonske odpravnine, ki je predvidena za redno odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.

Delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita za posebno denarno izplačilo ob prenehanju delovnega razmerja. V takšnem primeru je pomembno, da sporazum jasno določa višino izplačila, rok plačila in morebitne pogoje.

Pri presoji pravice do odpravnine je treba upoštevati tudi morebitne posebne zakonske določbe, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.

Ali delavcu pripada denarno nadomestilo za brezposelnost?

Po 63. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma praviloma ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost.

Zakon določa tudi posamezne izjeme, med drugim pri sporazumnem prenehanju zaradi preselitve in zaposlitve zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v drugem kraju ter v določenih primerih nege in varstva štirih ali več otrok. Za uveljavitev teh izjem morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji.

Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja pisno obvestiti o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila ne vpliva na veljavnost sporazuma.

Kdaj lahko preneha delovno razmerje?

Delavec in delodajalec se lahko sporazumeta o datumu prenehanja delovnega razmerja, tudi brez odpovednega roka.

Pred podpisom je zato pomembno preveriti, ali dogovorjeni datum ustreza delavcu glede na morebitno novo zaposlitev, finančne obveznosti in druge okoliščine.

Kaj je treba preveriti pred podpisom sporazuma?

Poleg datuma prenehanja delovnega razmerja je pomembno preveriti zlasti:

• izplačilo plače in drugih zapadlih prejemkov;
• pravice v zvezi z neizrabljenim letnim dopustom;
• morebitno dogovorjeno denarno izplačilo;
• vračilo delovnih sredstev in dokumentacije;
• veljavnost morebitne konkurenčne klavzule;
• določbe o poravnavi oziroma odpovedi medsebojnim zahtevkom.

Posebna previdnost je potrebna pri določbah, s katerimi stranki izjavljata, da druga do druge nimata več nobenih zahtevkov. Njihove pravne učinke je treba presoditi glede na vsebino dogovora in zakonske omejitve pri razpolaganju s pravicami iz delovnega razmerja.

Ali lahko delavec podpisani sporazum izpodbija?

Sporazum mora biti sklenjen na podlagi svobodne in resnične volje pogodbenih strank.

Če je bil sklenjen zaradi nedopustne grožnje, bistvene zmote ali prevare, je mogoče pod zakonsko določenimi pogoji zahtevati njegovo razveljavitev pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pri izpodbijanju zaradi napak volje je treba upoštevati roke iz 16. člena ZDR-1. Zahtevek za razveljavitev je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile, najpozneje pa v enem letu od sklenitve sporazuma.

Vprašanje ničnosti sporazuma se presoja ločeno od njegove izpodbojnosti.

Zgolj dejstvo, da si delavec po podpisu premisli, praviloma ne predstavlja razloga za razveljavitev sporazuma.

Zakaj je pomemben pravni pregled sporazuma?

Pravni pregled pred podpisom omogoča presojo posledic sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, preveritev pravic delavca in prepoznavanje morebitnih tveganj.

Posebno pozornost je treba nameniti dogovorjenim denarnim izplačilom, odpovedi medsebojnim zahtevkom ter obveznostim, ki lahko učinkujejo tudi po prenehanju zaposlitve.

Pred podpisom sporazuma je zato smiselno preveriti njegovo vsebino in pravne posledice, saj poznejša sprememba dogovora praviloma zahteva soglasje obeh strank.